Božični čevlji

Božični čas je nedvomno moj najljubši čas leta, za katerega me vežejo mnogi nepozabni spomini. Nekega sneženega decembrskega jutra, ko sem bil star le šest let, je moja družina priletela v ZDA iz Filipinov, kjer smo živeli nekaj let kot misijonarji. Bilo je prvič, da sem srečal dedka in babico in prvič, da sem doživel sneg. Ko sem bil star petnajst let, sem preživel ves božični čas tako, da sem igral na bobne z glasbeno skupino iz Washingtona, ki je prišla v Mehiko in priredila prostovoljne koncerte. Bilo je nepozabno.

Najbolj nepozabni božični prazniki so se zgodili v letih 2002 in 2003 ter so povezani z eno enostavno pesmijo in njenim vplivom na moje življenje.

Božič 2002 leta je bil zares poseben. Moja mama je pred nekaj meseci ozdravela od raka in počutila se je bolje kot kadarkoli prej. Nekega dne je pekla pecivo za srečanje, ki je bilo načrtovano za naslednji dan. Spominjam se arome, ki je napolnila naše stanovanje v Južni Kaliforniji. Poslušali smo radijsko postajo, ki je predvajala samo božične pesmi. Repertoar je vseboval enostavne pesmi, kot so “Jingle Bell Rock,” “Santa Claus is Coming to Town,” itn.. Naenkrat se je ton popolnoma spremenil in zavrteli so novo pesem, ki je takoj pritegnila mojo pozornost. Za trenutek sem prenehal delati in poslušal besedilo. Kasneje sem izvedel, da je bila to pesem glasbene skupine Newsong pod nazivom Christmas shoes (Božični čevlji).

Pesem govori o človeku, ki se je na božični večer znašel v trgovini, kjer je nakupoval božična darila. Ko je končal z nakupi, je čakal v vrsti pred blagajno. Pred njim je stal deček, čigar skromna obleka ga je izdajala za nekoga, ki ni spadal med nakupovalce v takšni dragi trgovini. V roki je držal par čevljev. Ko je prišel na vrsto, je rekel, da želi kupiti čevlje za svojo bolno mamo, katera bo kmalu umrla in je hotel, da bo mama lepo izgledala, ko se sreča z Jezusom. Potem je na pult dal vse kovance, katere je imel, toda blagajnik je le odkimal in mu povedal, da to ni bilo dovolj denarja. Deček ga je moledujoče pogledal. V tem trenutku se je kupec za njim odločil plačati razliko, za kar se mu je deček globoko zahvalil, vzel čevlje in odšel.

Ko sem poslušal besedilo, so se mi po licih ulile solze. Zavedal sem se, da sem lahko srečen, ker je bila moja mama še vedno poleg mene. Začutil sem bolečino, katero je ta deček čutil, ki je prišla s spoznanjem, da ga bo mama kmalu zapustila. Pesem je ostala z menoj med božičnim časom in na začetku novega leta je počasi zbledela iz mojega spomina.

Mami se je rak ponovno vrnil 2003 leta. V decembru tega leta se je morala zdraviti v sanatoriju, ker je njeno stanje zahtevalo skrb 24 ur na dan. Nekega dne, ko sva z bratom šla po opravkih in se vozila z avtom, so na radiu zavrteli pesem Christmas Shoes. Kako realistično je tokrat zvenela.

Pesem naju je tako ganila, da sva takoj odšla v trgovino in kupila mami lepe čevlje. Čevlji so bili kot narejeni posebno zanjo in zelo se jih je razveselila. Zapustila nas je (vsaj telesno) le nekaj tednov kasneje.

Danes mi ta pesem pomaga, da ne vidim samo vročično hitenje in potrošništvo božičnih praznikov ter vseh priprav, običajev in ritualov, temveč tudi drugo stran praznikov. Ko me neprestane aktivnosti začnejo nervirati in začutim, da začenjam izgubljati živce, “slišim” nežni glas moje mame Spomni se pesmi Christmas shoes.

Ta opomin prežene vso napetost in frustracije ter začnem naštevati svoje blagoslove. Pomislim na svojo družino in prijatelje, ki so še vedno živi in zdravi ter se zahvalim Bogu, ker sem tudi jaz še vedno živ in zdrav. Molim za tiste, ki so se znašli v težavni situaciji, kot je bil deček v pesmi ali kot je bila moja družina tistega 2003 leta. Zaprosim Jezusa, naj me vodi do ljudi, katerim je potrebna moja pomoč in naj mi pomaga, da jih potolažim in ohrabrim.

Ne čutim nervoze pred pevskimi nastopi, za katere se nisem dovolj pripravil in se ne jezim, ko vidim, da smo pozabili na nekatere pomembne detajle. Poskušam biti hvaležen, ker sem živ in ker lahko uživam v še enem božiču.