Nedavno sem dojel, da sem imel napačno dojemanje o kraju, kjer je živel Jezus kot otrok in mladenič. Vedno sem vedel, da je bila Galileja na severu Izraela, in to zelo daleč od velikega mesta Jeruzalema. Šele nedavno mi je prišlo na misel, da je Galileja pravzaprav bila majhen in nepomemben kraj, in da je to vplivalo na Jezusa in Njegove učence, kakor tudi na Židje. Toda najprej mi dopustite, naj vam opišem malo več zgodovine tistega časa.
Galileja je bila hribovito in zaostalo področje, ki je bilo že nekaj sto let izven vseh kulturnih dogajanj v Izraelu. Po smrti kralja Salomona se je Izrael razdelil na dva kraljestva, Galileja pa je postala del severnega kraljestva, v katerem so ljudje prenehali častiti edinega, resničnega Boga, in ki so ga 721 let pr.n.št. zavzeli Asirci. V tistem času so se vladajoči sloj in prebivalci mest izselili, vendar pa izgleda, da so siromašni ostali in nadaljevali z golim preživetjem.
Kasneje so južno kraljestvo osvojili Babilonci 586 let pr.n.št. in njegovi prebivalci so bili izgnani. Sčasoma jim je bilo dovoljeno, da se vrnejo, in ko so to naredili, so znova zgradili tempelj in sestavili Toro, prvih pet biblijskih knjig. Zatem se je njihova vlada in religija bazirala na Tori. Toda še vedno niso imeli komunikacije z ostalimi ljudmi severnega kraljestva, ki so živeli v Galileji.
Sčasoma sta oba področja prišla pod oblast Grka Seleukida, medtem so se Židje iz okolice Jeruzalema uprli in si priborili neodvisnost pod Makabejci, židovsko dinastijo tistega časa. Ko so Makabejci prišli na oblast, so osvojili vse dežele okoli sebe, okoli 100 let pr.n.št. so osvojili tudi področje Galileje in vsilili svoje zakone – zakone iz prvih petih biblijskih knjig. Tako so se Galilejci integrirali v židovsko religijo in način življenja.
Očitno je, da Židje iz Jeruzalema in okolice niso imeli najboljšega mišljenja o Galilejcih, ki naj bi govorili z drugačnim naglasom, če je soditi po komentarju apostolu Petru tiste noči, ko so aretirali Jezusa. “Zares, tudi ti si izmed njih, saj te tudi tvoja govorica izdaja.”1 Mogoče je tudi Jezus imel naglas, ki je bil Židom čuden.
Visoki duhovniki in farizeji so očitno smatrali, da bi bilo absurdno, če bi prerok, še posebno Mesija, prišel iz Galileje. Celo zasmehovali so enega od svojih, Nikodemusa, zato ker je sploh pomislil, da bi to bilo lahko mogoče: “Kaj si tudi ti iz Galileje? Preišči in sprevidi, da iz Galileje ne pride noben prerok.”2 Izgleda, da je bil Jezusov rojstni kraj na slabem glasu. Janezov evangelij navaja izjavo enega od Jezusovih apostolov – Natanaela, ki je rekel: “Iz Nazareta more biti kaj dobrega?”3
Tudi Rimljani niso imeli najboljšega mišljenje o tem kraju. Apostolska dela navajajo, da je nek Juda Galilejec začel upor, po njegovi smrti pa so se njegovi privrženci povsod razbežali. Rimljani so upor zatrli okoli časa Jezusovega rojstva in porušili Seforis, najbolj pomembno mesto v Galileji, ki se je nahajalo nedaleč od Nazareta.
Mnogi ljudje se ne zavedajo, da je Jezus deloval večinoma v Galileji, in le občasno hodil v Judejo. Zato ni čudno, da ga kulturna in intelektualna elita njegovega kraja ni ravno sprejela. Včasih se sprašujem, kako bi jaz sprejel Jezusa in Njegovo učenje, če bi živel v tistem času?
Vendar pa so Ga sledili ne le ljudje iz Galileje, temveč tudi Židje iz vseh mediteranskih držav. Samo 50 dni po tem, ko je bil Jezus sramotno usmrčen v Jeruzalemu, se je na tisoče Židov zbralo v Jeruzalemu, da bi proslavili pomemben verski praznik. Odločili so se, da ta Galilejec ni le prerok, temveč tudi dolgo pričakovani Mesija in so navdušeno sprejeli novo krščansko gibanje. Kaj jih je pičilo?
Bog je bil tisti, ki je vstopil vanje. Krščansko gibanje se je rodilo. In kmalu Ga niso sledili le Židje, temveč tudi ljudje iz številnih narodov rimskega imperija in tudi izven imperija. Vsi so sprejeli Boga iz nepomembnega kraja. Tristo let je trajalo, da so povsod sprejeli krščanstvo. Preprosto neverjetno je, da se je vse začelo v najbolj nepomembnem delu, najbolj problematičnega področja rimskega imperija, s človekom, ki je pridigal samo tri leta, in bil usmrčen kot zločinec pri svojih tridesetih letih.