Božič 1984 leta je bil naš tretji božič izven Evrope. Majhna vas v vzhodni Indiji, v katero smo se preselili kot prostovoljci, je postala naš drugi dom. Na začetku se nam je bilo težko navaditi na popolnoma drugačno kulturo in podnebje, toda čez nekaj časa smo postali hvaležni za čudovite ljudi iz te vasi in sprejeli nove zvoke, okuse in vonjave. Posebno me je veselilo iti na vaško tržnico, ki je skozi celo leto imela na razpolago banane, papaje, limone, mango in drugo eksotično sadje.
Nekega dne smo na tržnici zagledali štant z lepimi jabolki in pretirano ceno. Pojasnili so nam, da so jabolka pravkar prišla s severa države in so zato bila tako draga.
Spomnila so me na moje otroštvo. Božič je čas, ko se vrnejo mnogi spomini iz preteklosti. Najstarejša hčerka, ki je bila z menoj na ta dan, je v enem trenutku, kot da bi brala moje misli, rekla: “Lepo bi bilo imeti jabolka za božič”.
Tako se je rodila ideja za naše božično presenečenje. Z možem sva cel večer zavijala majhne kartonske škatlice napolnjene s piškoti, orehi in…z veliko rdečo jabolko!
Kmalu je prišlo božično jutro. Otroci so navdušeno začeli odpirati svoje škatlice. Ko so zagledali jabolka, so začeli skakati od veselja! Uživala sva v otroškem navdušenju in uživala svoja jabolka, ker sva tudi midva, kot starša dobila vsak po eno jabolko.
Čez nekaj let smo se vrnili v Evropo in čeprav smo od takrat uživali mnoga jabolka, ne bomo nikoli pozabili tisti skromni božič ter globoko hvaležnost, ko smo za darilo dobili eno bleščeče rdeče jabolko.
Naj nam Bog pomaga, da vedno najdemo enostaven in skromen razlog za hvaležnost, ne le v času božiča, temveč tudi v vsakem dnevu leta.