Zažgana posoda

Niti temni oblaki in sunki ledenega vetra niso izgledali temnejši in bolj hladni od mojega srca. Medtem ko sem vzela posodo iz stare kuhinjske omare, pripravila vodo in fižol ter prižgala štedilnik, sem razmišljala o dogodkih, ki so se zgodili v prejšnjih tednih in mesecih.

Dve uri kasneje je smrdelo po zažganem iz kuhinje! Stekla sem v kuhinjo. Oblaki črnega dima so uhajali iz kuhinje, medtem ko se je pokrov posode tresel. Hitro sem ugasnila štedilnik, zgrabila posodo, jo postavila v kuhinjsko pomivalno korito in odprla pipo. Ko sem dvignila pokrov, sem imela kaj za videti.

Posoda je bila popolnoma zažgana in črna kot oglje, od fižola pa je ostala le črna kepa, ki se je še vedno kadila. Celo pokrov je zoglenel. Mnoge posode so se zažgale v moji kuhinji, toda to je bila prava katastrofa. Vse je uničeno! Vse bom morala vreči stran. Nima smisla, da poskušam zribati posodo.

Medtem ko sem stala v kuhinji, v dimu in pari, sem uvidela, da je tudi moje življenje v tem trenutku izgledalo prav takšno. Zažgano in v črnem kaosu.Uničeno! Nima smisla, da ga poskušam popraviti.

Ko sem se zvečer ulegla v posteljo, sem obrnila svoje misli k Jezusu. Ljubim te, “sem slišala” Njegov šepet in vedno te bom ljubil ne glede na to, kaj si storila ali nisi storila. Skupaj lahko vedno začneva znova.

Tako je moja zažgana posoda postala moja inspiracija in mi dala moč, da se borim proti občutkom krivde. Ure in ure sem temeljito ribala posodo s pralnim praškom in črno barvo je najprej zamenjala siva barva, potem temno rumena, dokler se ni pojavila originalna srebrna barva. S srebrno barvo je porasla tudi moja vera za duhovno ozdravljenje. Na koncu je posoda izgledala čista in kot nova.

Naučila sem se, da Bog ne le odpusti, ampak tudi ozdravi. Njegova večna ljubezen nam daje hrabrost, da se po padcu poberemo, vero, da pustimo preteklost za seboj in upanje, da zakorakamo v svetlo prihodnost.