Za moj deveti rojstni dan sem dobila za darilo knjigo o akvarelnem slikarstvu. Bila sem navdušena in vneto sem začela prelistati knjigo, vendar sem kmalu bila razočarana. Kajti prva četrtina knjige je bila sestavljena le iz osnovnih vaj, tehnike akvarela in nasveta o tem, kako uporabljati čopič in mešati barve. Zelo dolgočasno! Zavzdihnila sem in sem preskočila naslednji del, ki je vseboval nasvete o različnih vrstah čopičev in papirja. To sploh ne potrebujem, sem pomislila. Kje je zanimiv del knjige?

V drugi polovici knjige sem prišla do slike z jagodami, ki mi je bila všeč. Nasveti o tem, kako naslikati jagode so se mi zdeli enostavni in končno sem našla to, kar sem iskala. Zdaj pa takoj v akcijo! Namočila sem čopič v vodo in začela.

Osnovno, citronsko rumeno barvo, ki je poudarjala lepoto jagod sem dobila brez težav, toda, ko sem poskusila pomešati oranžno barvo s srednjim odtenkom, sem naletela na težavo. Mešanica je imela preveč vode in premalo barve. Dejstvo je, da nisem nikoli prej mešala barve in resnično nisem vedela, kako se to pravilno dela.

Tanek in slabe kvalitete papir ni hotel vpiti temne rdeče barve, ki je služila kot podlaga za temnejše odtenke in se je zaradi viška vode, katero nisem pustila da se posuši, začel razpadati. Moje čudovite barve so spominjale na reko Nil, ko jo je doletela kuga! (Poglej 2 Mojzes 7:14-25.)

V obupnem poskusu sem poskušala na vrh jagod nanesti zeleno barvo, toda čopič je bil prevelik in zelena barva se je prelila na rdečo ter ustvarila groteskno rjavkasto lužo. Ko sem brisala nastalo zmedo, sem zaključila, da čopič enostavno ni za mene.

Po dobro prespani noči je moj obup zamenjala odločnost. Odločila sem se zapraviti nekaj svoje žepnine in si kupiti kvaliteten pribor za slikanje ter si vzeti potreben čas za učenje in vadbo. Sčasoma sem naslikala nekaj pejsažev in celo jagode ter mi je postalo jasno, da so bile tiste “dolgočasne stvari” temelj mojega uspeha.

Pogosto hočem kar najhitreje doseči svoje cilje ter hitro obupam, če ne gre vse kot po maslu in brez težav. Nisem še odkrila čarobno tabletko za uspeh, vendar pa me to, kar sem se naučila med “epizodo tako imenovano rdeči Nil”, vedno spominja, da ne smem obupati, ko mi je težko ali pa, ko ne gre vse kot po maslu. Le na ta način lahko dobimo jagode na slikarskem platnu.