Kaj me je Hagara naučila

Za Hagaro sem izvedel iz ilustriranih biblijskih zgodb, katere sem bral kot otrok. Toda letos sem se odločil prebrati Biblijo od začetka do konca. Zgodba o Hagari je spremenila mojo perspektivo o Božji ljubezni za vsakega od nas.

Hagara je bila Egipčanka in služkinja Abrahamove žene Sare.1 Najprej se pojavi v stranski vlogi v zgodbi o Abrahamu in zavezami, katere je Bog naredil z njim. Bog je Abrahamu obljubil nešteto potomcev, kakor zvezd na nebu, toda Sara nikakor ni mogla zanositi in je postala zelo nepotrpežljiva, ker Bog ni izpolnil svoje obljube. Zato Sara svetuje Abrahamu, naj vzame Hagaro za priležnico.

Abraham se je s tem strinjal in Hagara je kmalu zanosila. Tu stvari postanejo malce bolj komplicirane. Po izročilu, židje in muslimani trdijo, da je bila Hagara faraonova hčerka, ki je bila dana Abrahamu kot darilo med njegovim bivanjem v Egiptu. Če je to bilo res, je težko potrditi. Ne glede na to, sem sočustvoval z Hagaro. Verjetno se je počutila zelo osamljeno, ker je živela med ljudmi, čigar kultura je bila popolnoma drugačna od njene. Ko je zanosila je verjetno pomislila, da bodo stvari šle na boljše. Mogoče je pomislila, da bo na ta način popravila svoj družbeni položaj in pridobila spoštovanje tujcev. Kakorkoli že, Biblija pravi, da je od tega trenutka naprej Hagara “začela zaničevati gospodarico.”2

Sara se je pritožila Abrahamu in on ji je rekel, da je Hagara njena skrb in naj stori z njo, karkoli želi. Biblija pravi, da je od takrat Sara postala bolj stroga do Hagare, toda ne vemo točno, kako jo je tretirala. Nekaj je očitno privedlo nosečo Hagaro do tega, da je pobegnila v puščavo. Tu je najdemo poleg izvira, kjer si je gasila žejo.

Tu prihaja moj najljubši del zgodbe: Bog pošlje svojega angela, da najde pobeglo dekle in jo prepriča, da se vrne v Abrahamov tabor. To je bilo dekle, ki se je verjetno počutilo nevredno in nezaželeno; ponosno dekle, ki ni bilo popolno; Egipčanka, ki je verjetno še vedno verjela v običaje in poganske bogove svoje dežele; dekle, ki je zaničevalo svojo gospodarico; dekle, ki bo brez dvoma, grešilo tudi v prihodnosti.

Toda tu v puščavi, v svojem obupu, se ji prikaže Bog. Kajti med vsemi okoliščinami, odločitvami in napakami je bilo srce Njegovega stvarjenja, v katerega je On vdihnil duh življenja. To je tisto, kar Bog vidi in pošlje svojega angela, da reši dekle, katero je On ustvaril in čigar življenjska zgodba je bila zapisana v Njegovi knjigi.

To srečanje z angelom v puščavi ohrabri Hagaro, da se vrne domov. Toda predenj se je vrnila, je dala ime Bogu, ki jo je poiskal in ogovoril. Ona ga poimenuje “Bog, ki me je videl.”3

Vsi imamo včasih dneve, ko se ne počutimo ravno najboljše. Takšni dnevi so v mojem življenju zaznamovani z neurejenimi lasmi, starim puloverjem, ki je tako udoben kot je tudi grd, neusklajeno obleko in z močno željo, da me nihče ne opazi. Včasih nisem prepričan koliko ljubim Boga, ali pa se mučim s pomanjkanjem prepričanja, ali pa se zavedam, da ne molim dovolj ali ne utegnem opraviti nekaterih stvari. Takrat se počutim, kot da nisem dovolj vreden, da me Bog vidi.

Toda prav takrat, ko se počutite nevredni ljubezni, Bog nekaj naredi in vam pove, da ste vredni ter pomembni in to vas spremeni. Ravno to je Bog tistega dne naredil za Hagaro. Pokazal ji je, da mu je mar zanjo, da skrbi zanjo, da jo varuje in, da ima načrt za njeno življenje. Spoznanje, da jo Bog vidi, ji je dalo notranjo moč, da se vrne v situacijo, ki je bila le nekaj dni nazaj zanjo neznosna.

Veliko stvari mi je všeč v tej zgodbi, toda omenil bom le tri glavne stvari:

Kot prvo, za Boga nihče ne igra stranske vloge. Mogoče je biblijska zgodba o Hagari skrajšana v dve poglavji in prikazuje njeno vlogo kot takšno, da samo dopolnjuje glavno zgodbo o Abrahamu in Sari. Toda Bog ima knjigo in znotraj je zapisano njeno ime. V tej zgodbi svojega življenja je ona glavna zvezda. Enako velja za vsakogar, ki se počuti, kot da je v stranski vlogi zgodbe nekoga drugega.

Drugič, Bog se zaveda najbolj grdih in težavnih trenutkov vašega življenja in kljub temu verjame v vas. Kjerkoli že ste v tem trenutku, ne glede na vaše duhovno in fizično stanje, Bog vas vidi in verjame v vas.

Tretjič, všeč mi je, da je Bog iskal in našel Hagaro. Tolikokrat sem tudi sam pobegnil od nekaterih situacij. Mogoče ne telesno, toda zagotovo duhovno ali pa sem se zaprl vase, ker enostavno nisem mogel živeti pod pritiskom ali pa nisem vedel, kako se boriti v določeni situaciji. Vem, da sem se tako obnašal tudi do Boga. Toda Bog točno vidi kje se nahajam: emocionalno, telesno in geografsko in ne obstaja prav nič, kar me lahko razdvoji od Njegove ljubezni.

  1. 1 Mojzes 16
  2. 1 Mojzes 16:4
  3. 1 Mojzes 16:13